Nega na domu: Vse kar morate vedeti

Čim daljše bivanje v domačem okolju je splošno zaželeno med starejšo populacijo, saj ponuja domačnost in varnost. Z nego na domu lahko nadomestimo potrebo po namestitvi bližnjega v institucionalno obliko varstva, vendar so velikokrat prisotni strahovi ki izhajajo iz nepoznavanja potreb bližnjega, ter kako le te zadovoljevati.

Nega na domu se deli na tistega, ki nego in/ali oskrbo nudi – oskrbovalca, ter tistega, ki nego in/ali oskrbo prejema – varovanca. Delo oskrbovalca nikakor ni enostavno in vključuje veliko elementov dela. Obseg oskrbe in nege na domu je odvisen predvsem od stopnje pomičnosti varovanca, prisotnosti inkontinence, ran, občutljivost kože, mentalnega stanja in drugih stanj, ki vplivajo na sam proces nege.

V kolikor gre za stanja po operacijah in bolnišnični oskrbi, potrebuje oskrbovalec tudi jasna zdravniška navodila kako naj postopa z varovancem. V negi je vsaka pomoč nujna in zelo dobrodošla, ne samo varovancu, vendar tudi oskrbovalcu.

V nadaljevanju so predstavljene nekatere ključne informacije kako pristopiti k negi in oskrbi na domu. 

ZAŠČITA  OSKRBOVALCA

Ob pripravi na negovanje varovanca na domu ne smemo pozabiti na zaščito in dodatke za pomoč oskrbovancu in varovancu. Prvi segment, ki je ključen v delu z varovancem, je zaščita oskrbovalca. Zelo pomembno je, da se osebo ki je prevzela skrb za nego zaščiti, ker s tem ne ščiti le sebe, temveč tudi osebo ki jo neguje.

ROKAVICE

Obstaja več vrst rokavic za uporabo pri različnih opravilih med oskrbo. Posebnost medicinskih rokavic je v tem, da zagotavljajo dobro zaščito in preprečujejo prenos okužbe in nečistoč, med uporabnikom in skrbnikom, ter ščitijo osebo pred različnimi kontakti z telesnimi tekočinami in tudi zdravili. Medicinske rokavice so izdelane po visokih standardih kakovosti, ker so negovalci in zdravstveno osebje izpostavljeni različnim bakterijam, virusom, glivicam… in zdravilom, ki lahko prodrejo skozi kožo v telo.

Pomembno je, da smo pozorni na vse elemente nege, ki vplivajo na segment zaščite in načine uporabe. Upoštevati je potrebno tudi preobčutljivost in alergičnost na določene materiale, tako pri oskrbovalcu kot pri varovancu. Rokavice so zato izdelane iz različnih materialov (lateks, nitril, vinil, s pudrom ali brez; sterilne in nesterilne…). 

DEZINFEKCIJA

Dezinfekcija ali razkuževanje je zelo pomemben segment nege. Z dezinfekcijo preprečujemo možnost okužbe varovanca, ki je običajno zaradi svojega zdravstvenega stanja bolj občutljiv in podvržen dodatnim infekcijam. Za popolno zdravstveno nego potrebujemo razkužila za roke, kožo, pribore in instrumente, ter za delovne in uporabne površine. Ustrezno razkužilno raztopino kupimo glede na namen uporabe, ter po nasvetu prodajalcev v lekarni ali specializirani trgovini. 

MASKE

V primeru prehladov, gripe in drugih nalezljivih bolezni naj oskrbovalec ne opravlja nege, saj je oslabljena oseba občutljivejša in ji lahko vsako pridruženo obolenje poslabša zdravstveno stanje. V kolikor ni druge osebe, ki bi prevzela skrb za nego, je potrebno obvezno nositi zaščitno masko preko ust in nosu. Prav tako je priporočena uporaba mask pri vseh obiskovalcih, ki niso povsem zdravi.

SLINČKI

Slinček olajša nego, ker zmanjša potrebo po pogostejši menjavi oblačil, predvsem kadar je pri varovancu otežen proces hranjenja. Proces hranjenja je otežkočen pri zmanjšani pomičnosti, po operacijah, zmanjšani motoriki čeljusti in mišic, spremenjenem kotu hranjenja… Izbira se  lahko med pralnimi slinčki in slinčki za enkratno uporabo. Oboji naj bodo dovolj veliki, da prekrijejo prsni in trebušni del. Obstajajo z žepki za zaustavitev padajoče hrane ali brez.

MIZICA ZA HRANJENJE

Mizica za hranjenje je dodatek k postelji, ki pomembno pripomore k lažjemu hranjenju predvsem, ko se oseba lahko hrani sama. Priporočamo prostostoječo mizico in ne v obliki pladnja, da se oseba lahko premika med hranjenjem in zaradi varnosti. Mizica se lahko koristi tudi za drugo uporabo npr. za zdravila in pijačo, branje, pisanje in druga opravila. Ker so mizice prilagodljive in premične, olajšajo proces hranjenja in nudijo dodatno udobje oskrbovancu. 

OMARICA

Ob oskrbovancu je dobro, da imamo tudi manjšo omarico, ki se jo z lahkoto čisti in razkuži. V njej hranimo zdravila in vse pripomočke, kot tudi osebne stvari, ki lajšajo vsakdan (robčki, pijača, zdravila….). Toliko bolj so primerne tiste, ki omogočajo enostavno spremembo lokacije (npr. mizica na koleščke). 

NASLON ZA HRBET

Domače postelje (predvsem, če oseba nima svoje bolniške postelje ali v najemu) nimajo možnosti dviga osebe v sedeči ali polsedeči položaj, prav tako z vzglavniki težko dosežemo stabilen sedeč položaj. V tem primeru je nujen naslon za hrbet, ki olajša proces hranjenja, pomaga pri udobju osebe, omogoča menjavo položaja, da lahko ležeča oseba opazuje prostor iz druge perspektive, gleda televizijo, bolje komunicira ter zmanjša napor oskrbovalcu, ko osebo dviguje iz postelje.

VARNO DOMAČE OKOLJE

Prilagoditev okolja je ključni element pri kvalitetni negi na domu. Za varnost doma lahko veliko naredimo že z majhnimi popravki, ki ne zahtevajo velikih finančnih vložkov, na primer: 

• Odstranimo nepotrebno pohištvo, da je več prostora za gibanje. Pogosto je pohištva enostavno preveč. Polno je predmetov, ki imajo več čustvene kot pa praktične vrednosti. Takšnih predmetov brez varovančevega soglasja ni primerno zavreči, ker bi po nepotrebnem povzročali stisko. Po dogovoru se predmete shrani, kjer ne bodo v napoto (na podstrešje, shrambo, …)
• Odstranimo preproge, ob katere se negovanec lahko spotakne in pade.
• Zamenjamo sijalke, da bodo prostori svetlejši, saj so prostori načeloma pretemni. Zavese, ki so marsikateremu varovancu pretežke za vzdrževanje, temne in prašne, blokirajo svetlobo, ki bi osvetlila prostor. Prav tako so sijalke v lučeh pogosto premalo močne.
• Namestimo stenska držala v kopalnici in v drugih prostorih.
• Olajšajmo izvajanje aktivnosti z medicinskimi pripomočki.

PRAKTIČNI NASVETI ZA PRILAGODITEV DOMA PO POSAMEZNIH PROSTORIH 

Vhod v hišo ali stanovanje naj bo dovolj osvetljen, še posebej, če so tam stopnice. Priročna so senzorska svetila, ki se vžgejo ob zaznavi premikanja. Stopnice naj imajo čvrsto in lahko oprijemljivo ograjo. Vrata naj bodo dovolj široka za prehajanje za primere, da bi negovanec potreboval pripomoček za hojo ali invalidski voziček.

Hodnik naj ne bo poln pohištva. Je pa priporočeno namestitev stola na katerega se varovanec varno usede med obuvanjem. Na tleh se izogibajmo postavitvi preprog in nepotrebnim predmetom. Tla naj bodo čista, čevlji in copati naj bodo pospravljeni in ne prostoležeči po tleh. Na stene namestimo stenska držala. Prostor naj bo primerno osvetljen. Vse bolj pogosto se uporabljajo tudi lučke s senzorjem gibanja, ki se vstavijo v vtikač za elektriko. Pragovi med vrati naj ne bi bili dvignjeni. Če se jih ne da odstraniti, jih je smiselno primerno označiti (trak žive barve).

Dnevni prostor naj bo prostoren in svetel. Odstranimo nepotrebno pohištvo, zamenjamo sijalke in po potrebi zavese. Paziti je treba tudi na preproge in kable. Če preproge ne odstranimo, naj bo pritrjena. Prav tako pazimo, da na poti premikanja ni kablov svetilk ali drugih naprav. Sedežna garnitura naj bo dovolj visoka, da je olajša usedanje in vstajanje.

Kuhinja naj nima drsečih tal. Prav tako tam ni priporočljivo imeti tekače ali kakšne druge preproge. Predmeti, ki so v uporabi naj bodo na dosegu roke. Za delo je priporočljiv stol z nastavljivo višino.

V kopalnici so velikokrat nameščene ploščice, ki so lahko spolzke – še posebej, ko se zmočijo. Na stene naj se namestijo stenski ročaji. V tuš kabino se lahko namesti stol, v kopalno kad pa poseben stol/klopca za kad. Na tla postavimo nedrsečo podlago, na toaletno školjko pa povišico za lajše posedanja in ustajanje.

Spalnica naj bo dobro osvetljena in dovolj prostorna. Postelja naj bo primerne višine za olajšano usedanje in vstajanje. Priporočena je uporaba negovalne ali električne postelje.

V kratkem videoposnetku so predstavljene nevarnosti, ki se pojavljajo v neprimernem bivalnem okolju ter nasveti za prilagoditev domačega okolja, tako da se zagotovi optimalna varnost varovanca.

PREMEŠČANJE SLABO POKRETNE OSEBE IZ POSTELJE NA INVALIDSKI VOZIČEK ALI STOL

Človeka ne moremo dvigniti, kot dvigujemo običajna bremena, ker teže ne moremo nasloniti ob svoje telo. Prav tako oseba nima „ročajev“, ki bi lajšali prijem. Slabo pokretne osebe (v nadaljevanju varovanec) so običajno okorne, nebogljene in jih aktivnosti, kot so premeščanje ali dvigovanje, strašijo, zato poteka dogodkov med dvigovanjem ali premeščanjem ni mogoče vedno predvideti.

Tehnike pravilnega ravnanja z varovancem so zelo pomembne za preprečevanje poškodb in okvar hrbtenice oskrbovalca, zato je najprej potrebno izvesti oceno varovanca:

• Raven pomoči, ki jo varovanec potrebuje: ob popolni nepomičnosti ali ko varovanec ne sodeluje potrebujemo mehansko dvigalo. V kolikor pa se lahko premika in je tudi zmožen delno podpirati lastno težo pa ga lahko premaknemo od postelje do stola s pripomočki za dviganje in za pomoč pri stanju.
• Velikost in teža varovanca. Oseba lahko na primer tehta preveč, da bi ga skrbnik lahko dvignil brez mehanske pomoči.
• Sposobnost in pripravljenost varovanca razumeti in sodelovati.

Po izvedbi ocene varovanca in ugotovitve dejavnikov, je potrebno določiti pravilno tehniko ravnanja z varovancem. Določitev prave tehnike ravnanja z varovancem vključuje sposobnosti varovanca:

• Lahko ga premeščamo ali dvigujemo ročno. Ta način izvaja ena ali več oseb. Pri tem pa varovanca spodbujamo, da pomaga s svojo preostalo sposobnostjo.
• Lahko si pomagamo z uporabo pripomočkov za dviganje in premeščanje. To so lahko podloge z nizkim koeficientom trenja (trapez, vrtljiva podnožja, deske za presedanje, itd.). Tudi pri tem načinu varovanca spodbujamo k pomoči po njegovi sposobnosti.
• Če ti dve metodi ne prideta v poštev, se uporablja mehansko dvigalo.

Varovancu se pred začetkom vsakega premeščanja razloži postopek in ga obenem spodbuja, naj med premeščanjem čim bolj sodeluje. Na vsaki točki postopka se mu pove, kaj sledi, da se ga ne prestraši s hitrim pomikom. Jasna in kratka komunikacija je tukaj zelo pomembna.

Pomembno pred vsakim izvajanjem premeščanja varovanca:

• Površina tal mora biti suha in pazimo na drseče preproge (če je potrebno, jih odstranimo).
• Obutev varovanca mora biti stabilna, se dobro oprijemati stopal in z nedrsečim podplatom (natikači niso priporočljivi).
• Če varovanca premeščamo iz postelje, stola ali invalidskega vozička, se prepričamo da so kolesa zaklenjena ali da je stol nameščen ob stabilno površino.

Postopek premeščanja se najpogosteje prične v začetku dneva, kjer je običajno varovanec še vedno v postelji. Že sam dvig in premik iz ležečega položaja v sedeči je lahko zahteven, zato se priporoča, da se varovanca pusti nekaj minut v sedečem položaju, še posebej če je podvržen nizkemu krvnemu pritisku in vrtoglavici. Ko se varovanec privadi na sedeč položaj, lahko pričnemo s premeščanjem na invalidski voziček s pomočjo pripomočkov.

Pripomočki za premeščanje ne olajšajo transferja samo za varovance, ampak tudi za oskrbovalce, saj zmanjšajo napor dela in pripomorejo k ohranjanju zdravja mišično skeletnega sistema:

• Pripomoček vrtljiva plošča je priporočljiv za tiste varovance, ki lahko vstanejo s pomočjo skrbnika, vendar imajo težave s premikom in koordinacijo nog. Plošča omogoča popolno vrtenje okoli svoje osi, ter nudi stabilno in varno podlago za varovanca.

• Deska za presedanje; PVC ali lesena, služi za transfer med dvema površinama (npr. postelja in invalidski voziček), za tiste varovance, ki niso zmožni ohranjati stoječega položaja. Deska za presedanje služi po princpiu drsenja, in omogoča skrbniku minimalen napor med premeščanjem.

PREMEŠČANJE VAROVANCA IZ POSTELJE NA INVALIDSKI VOZIČEK S POMOČJO VRTLJIVE PLOŠČE

• Posteljo in invalidski voziček primaknite drugega k drugemu.
• Poskrbite, da bodo kolesa invalidskega vozička zaklenjena.
• Odstranite vse ovire (naslone za roke, naslone za noge).
• Vrtljivo ploščo namestite tam, kjer bi približno bil položaj nog varovanca ko se posede.
• Znižajte posteljo na ustrezno višino, da se bo varovanec lahko dotikal tal, ko se posede.
• Varovanca posedete na robe postelje in mu namestite ustrezno obutev.
• Prilagodite in popravite vrtljivo ploščo, da je tik pod stopali varovanca in namestite stopala v ustrezen položaj.
• Varovanca primite za trup pod rameni, varovanec pa prime skrbnika za ramena. Med dvigovanjem namesto mišic zgornjega dela telesa uporabite mišice nog in bokov. Kolena najprej upognite in jih nato med dvigovanjem počasi iztegnite.
• Ko je varovanec v stoječem položaju, ga zasukajte v tisto stran na kateri je pripravljen invalidski voziček.
• Sporočite varovancu da se lahko počasi usede, spremljajte ga in ga držite za trup pod pazduhami, dokler varovanec ni poseden v invalidskem vozičku.

PREMEŠČANJE VAROVANCA IZ POSTELJE NA INVALIDSKI VOZIČEK S POMOČJO DESKE ZA PRESEDANJE 

• Posteljo in invalidski voziček primaknite drugega k drugemu.
• Poskrbite, da bodo kolesa invalidskega vozička zaklenjena.
• Odstranite vse ovire (naslone za roke, naslone za noge).
• Znižajte posteljo na ustrezno višino, da se bo varovanec lahko dotikal tal, ko se posede.
• Desko postavite pod zadnjico od varovanca, druga stran deske je v dvignjenem položaju nad posteljo.
• Varovanec položi eno roko na dvignjen del deske, vendar prstov naj ne upogiba čez rob deske.
• Skrbnik prime varovanca pod pazduhami in na dogovorjeni znak podrsa varovanca po deski na površino postelje.
• Končni položaj varovanca je v sedečem položaju na postelji.
• Skrbnik nekoliko nagne varovanca v stran, da lahko izvleče desko izpod zadnjice.

V kratkem videoposnetku je predstavljen pristop in priprava varovanca, ter načela varnega dvigovanja bremen in premeščanja.

FIZIOTERAPIJA V DOMAČEM OKOLJU 

NEPOKRETEN ALI TEŽJE POKRETEN BOLNIK 

Pri nepokretnem ali težje pokretnem bolniku moramo skrbeti za pravilen položaj pri ležanju v postelji ter menjavanje položajev v povprečju na tri ure. Potrudimo se bolnika posesti na rob postelje ali poskrbimo za premestitev – transfer na voziček. Po zmožnosti izvajamo preproste vaje v postelji za ohranjanje gibljivosti sklepov in cirkulacije, preprečevanje preležanin in dihalnih zapletov.

Priporočeni položaji za ležanje v postelji

Spodnja slika od zgoraj navzdol prikazuje položaje v postelji: Ležanje na hrbtu, ležanje na trebuhu, bočni položaj, polbočni položaj, položaj leže z dvignjenim vzglavjem.

Položaj pacienta v postelji izbiramo tudi glede na bolezensko stanje. Določena bolezenska stanja (npr. možganska kap, resnejše srčno popuščanje, stanja po raznih poškodbah…) zahtevajo natančnejša navodila s strani bolnišničnega (oddelčnega) fizioterapevta.

Posedanje bolnika

Slika iz leve proti desni prikazuje potek presedanje iz postelje na invalidski voziček: Posedanje bolnika čez rob postelje -> dvig bolnika v stoječi položaj -> posedanje bolnika na voziček.

Pasivno razgibavanje spodnjega uda

Primerno je, da bolnika tudi razgibamo. Pasivno gibanje udov vpliva na cirkulacijo, dolžino in elastičnost mišic, ter prehrano hrustanca.

1. S celo dlanjo objamemo stopalo, drugo dlan položimo pod koleno. Z ritmičnim gibanjem noge proti trupu izvajamo krčenje v stopalu, kolenu in kolku. Ponovimo na vsaki nogi 10 gibov. Delamo počasi. Sočasno pazimo na položaj svojega telesa, da ne prekomerno obremenjujemo hrbtenico.
2. Bolnikova noga je iztegnjena in sproščena. Z eno dlanjo držimo za golen, z drugo držimo stopalo. S stopalom gibamo navzgor proti bolnikovemu trupu, glavi, ter navzdol – stran od telesa. Vajo ponovimo 10-krat na vsaki nogi.

Pasivno razgibavanje zgornjega uda

1. Z dlanjo primemo za zapestje bolnikove roke, z drugo roko fiksiramo ramenski sklep in lopatico. Dvigujemo iztegnjeno roko, do višine 90°, lahko pa nadaljujemo z iztegovanjem roke proti glavi, na stran ušesa. Vajo ponovimo 10-krat.

POKRETEN STAREJŠI BOLNIK

Številne raziskave so pokazale, da s telesno vadbo pri starejših lahko pozitivno vplivamo na krhkost in posledično funkcionalno neodvisnost. Vadba proti uporu in aerobna vadba imata pozitiven vpliv na mišično moč, ravnotežje, srčno-žilno funkcijo, ter dihalni sistem (1,4). Priporočena vadba je vadba proti uporu (z utežmi ali elastikami), seveda prilagojeno, ter stopnjevano, hoja in lahka aerobna vadba.

Primeri vaj

1. Vstajanje s stola: Sedimo udobno na stolu, stopala imamo na tleh. Poskusimo vstati s stola brez opore (če je potrebno, uporabimo oporo). Vstanemo tako, da iztegnemo obe koleni in stojimo vzravnano. Merimo lahko, koliko vstajanj smo sposobni izvesti v eni minuti. Z redno, vsakodnevno vadbo ponovimo meritev čez en mesec in opazujemo napredek v hitrosti in številu ponovitev.
2. Korakanje na mestu. V kolikor je potrebna opora, jo tudi uporabimo. Korakamo tako, da dvigujemo koleno proti trupu, visoko. Vajo ponovimo 10-krat v z vsako nogo.
3. V dlani vzamemo pol litrske steklenice, ki jih poljubno polnimo. Na začetku sta roki iztegnjeni v komolcu. Komolca pokrčimo in se z dlanmi približamo ramenom. Položaj zadržimo par sekund, nato zopet iztegnemo komolca.
4. Položaj je enak zgornjemu. Roki s steklenicama dvignemo izmenično visoko v zrak. Zadržimo, ter sprostimo.
5. Še vedno sedimo. Obešamo krpe na sušilo, ki je primerne višine, ter pobiramo krpe s sušila dol. Ponovimo vajo 10-krat.
6. Vaje leže. Stopali ter prste potegnemo k sebi. Zadržimo, nato potisnemo navzdol, kot bi pritisnili na plin. Ponovimo 20-krat. To je vaja za cirkulacijo.
7. Koleni potisnemo v podlago, stopali potegnemo k sebi, napnemo vse mišice obeh nog, zadržimo 5 sek, ter sprostimo. Ponovimo 5-krat.
8. Koleni krčimo izmenično na postelji. Vajo ponovimo 10-krat.

Dihalne vaje

1. Lahko sedimo ali ležimo. Dlani položimo na trebuh ter trebušno dihamo (Ob vdihu skozi nos odrinemo dlani s trebuhom, ob izdihu skozi usta potegnemo trebuh/popek k sebi, dlani sledijo gibanju trebuha). Ponovimo 5-krat.
2. Roki odpremo močno vstran ter vdihnemo, ob izdihu roki spustimo ob telo. Ponovimo 5-krat.

Pomembno

• V primeru bolečin, mravljinčenja ali neprijetnih občutkov prenehamo z vajami in se posvetujmo z zdravnikom in/ali fizioterapevtom.
• Pri starejših spodbujamo hojo. Glede na kondicijo, morebitne bolečine, vremenske razmere in splošno počutje spodbujamo krajše sprehode, po potrebi uporabimo pohodne palice ali bergle.
• Pomembna je tudi primerna obutev. Le-ta naj bo dovolj velika, ima naj podplat iz gume. Natikači niso najboljša izbira, ker se lahko sezujejo in predstavljajo nevarnost za padec.

 

OSNOVE UMIVANJA VAROVANCA

Ko se soočamo z oskrbo v domačem okolju je prisotnih veliko strahov in vprašanj. Najpogosteje oskrbovalce skrbi kako bodo varovanca umivali, tuširali in nasploh skrbeli za njegovo osebno higieno. Začetni stik je lahko za nekatere neprijeten, zato je pomembno ustrezno komuniciranje. Oskrbovalec izkazuje spoštovanje, strpnost in razumevanje do varovanca. Postopke in dejavnosti se sprotno sporoča varovancu ne glede na njegovo psihosomatsko stanje, ter na takšen način da je razumljiv.

Če stanje varovanca dopušča, smo mu pri osebni higieni le v pomoč in ga spodbujamo k samostojnosti.

Umivanje ni namenjeno le vzdrževanju telesne higiene, ampak ima tudi terapevtski učinek. Z njim negujemo kožo in sluznice, odstranjujemo odmrlo kožo in umazanijo, preprečujemo nastanek razjed zaradi pritiska, izboljšujemo prekrvavitev in dihalno funkcijo, vplivamo na ohlajanje telesa in občutek sproščanja.

Čas umivanja je najpogosteje v jutranjih urah, ko je varovanec spočit in mu nudi poživitev telesa. Vendar naj bo čas umivanja izbran tako, da ustreza varovancu in oskrbovalcu, upoštevajoč želje in navade. Osebna higiena ne zajema samo umivanja, ampak tudi skrb za ustno votlino, pričesko, brado in brke, primerno obleko in obutev, ter nego stopal in nohtov.

Poznamo več načinov umivanja:

• Jutranje umivanje – namenjeno jutranji osvežitvi telesa do pasu, menjavi plenic in intimni negi, ustni negi, česanju, urejanju brade in brkov ter postljanju.
• Osvežitev obraza in rok – tekom dneva, pred obrokom, po želji varovanca.
• Posteljna kopel – osvežitev in umivanje celotnega telesa, od glave pa do stopal.
• Prhanje – enkrat tedensko prhanje je priporočeno tako pri pomičnih kot tudi nepomičnih varovancih. Upoštevati moramo naše sposobnosti za koordinacijo tuširanja nepomičnega, saj zahteva nekoliko večjo mero previdnosti in napora. Prhanje nepomičnega je v veliki meri odvisno od razpoložljivosti pripomočkov za transfer (sobno dvigalo, postelja za tuširanje) in infrastrukture domačega okolja. Če prhanje ni mogoče se poslužujemo posteljne kopeli.

Za izvajanje osebne nege pri varovancu je na voljo veliko raznovrstnih pripomočkov ki omogočajo in olajšajo sam potek nege:

• Zaščita za posteljo
• posebna mila, pene, šamponi za občutljivo kožo
• kapa za umivanje las in lasišča
• umivalne krpice-mokre in suhe
• rokavice
• zaščitne kreme, losjoni, kreme z dodanimi učinkovinami
• napihljiv umivalnik za umivanje glave – omogoča enostavno umivanje lasišča v postelji
• urinske račke, nočne posode
• toaletni stol
• sobno dvigalo

V spodnjem videoposnetku posnetku si lahko ogledate potek umivanja nepomičnega varovanca. Prikazano je umivanje celotnega telesa, od obraza, do stopal, vključno z intimno nego.  

OPAZOVANJE VAROVANCA MED IZVAJANJE OSEBNE HIGIENE 

Med izvajanjem osebne higiene pri varovancu je potrebno neprestano opazovati njegovo psihosomatsko stanje, odzivnost, nenadne spremembe v fizičnem ali duševnem stanju, stanje kože in sluznic, saj lahko nakazuje na nenadno slabost ali poslabšanje zdravstvenega stanja. 

Stanje in zavest varovanca

• Spremembe v obnašanju, zavesti, odzivnosti… Opazujemo koliko časa traja sprememba v obnašanju, ali je stalno prisotna ali samo v določenih trenutkih (nemir zaradi bolečine, ki je no zmore izraziti), in ali obstaja fiziološka razlaga (če je varovanec nenaspan, manj sodeluje in se odziva).

Izgled kože in sluznic

• Barva kože – rožnata oziroma ustrezna glede na ten kože. Kakršnokoli odstopanje od barve (rdečina, modrikavost, bledica) beležimo in opazujemo. Pri temu smo pozorni da je barva ustnic rožnata in ne modrikasta.
• Temperatura kože – normalna temperatura koža je odvisna od vsakega posameznika, pomembno je da opazimo odstopanja. Ali je povišana temperatura celotnega organizma, ali samo na določenem predelu telesa.
• Prisotnost ran, poškodb, mehurjev, maceracija kože – lahko nakazujejo draženje kože, začetek nastanka razjed zaradi pritiska, posledica mehanske poškodbe, rakava obolenja itd. Pozorni smo tudi na prisotnost izboklin na koži, izpuščaje, bradavic.
• Izgled in struktura nohtov – opazujemo prisotnost glivic, zadebeljenost nohtov, vraščanje nohtov…
• Stanje las in lasišča – pretirano izpadanje las, prhljaj, rane na lasišču.
• Stanje ustne votline – prisotnost zobne gnilobe, živo rdeče dlesni in krvavenje iz dlesni, ranice v ustni votlini, obloge v ustih, otekline…

Pogostost izločanja in odvajanja

• Pogosto se frekvenca odvajanja blata pri nepomičnih zmanjša in se razlikuje med vsakim varovancem.
• Opazujemo znake zastajanja vode in urina (varovanec uživa tekočine vendar ob menjavi plenice je le ta suha, otečene okončine, napet spodnji del trebuha kjer je sečni mehur). Urin naj bi bil na izgled brezbarven ali svetlo rumene barve, brez močnih vonjav. Pomembno je da smo pozorni na zadosten vnos tekočin.
• Opazujemo znake zastajanja blata (varovanec odvaja blato na tri dni ali več dni, napet trebuh, trdo in suho blato, hemeroidi). Opazujemo tudi prisotnost krvi in sluzi v blatu.

Položaj in lega varovanca

• Za preprečevanje nastanka razjed zaradi pritiska je potrebno podlaganje okončin in menjava lege na dve uri. Nespremenjen položaj je za varovanca boleč in neprijeten. Več o preprečevanju preležanin si lahko preberete v članku preležanine ali ogledate v spodnjem videoposnetku. V videoposnetku so predstavljene tudi akutne rane in različne vrste kronične rane, ter njihova oskrba. 

INKONTINENCA

Uriniranje je osnovna fiziološka potreba in težave povezane z njim, močno vplivajo na kakovost življenja tistih, ki se z njimi soočajo. Urinska inkontinenca lahko torej zelo zmanjša kakovost življenja, vpliva lahko celo na socialno življenje in psihološko zdravje prizadete osebe. Nelagodje ki ga povzroča inkontinenca, lahko zmanjšamo s pravilno uporabo plenic, hlačnih predlog in drugih pripomočkov, kateri so predstavljeni v kratkem videoposnetku spodaj. 

NEGA STOPAL IN NOHTOV V DOMAČEM OKOLJU

Nega nog in stopal je izrednega  pomena, tako kot za nas same, tako tudi za tiste ki jim nudimo nego in oskrbo. Ker noge nosijo celotno težo telesa in so slabše prekrvavljen ud, je potrebna neprestana nega čez vse leto in ne šele ko se pojavijo težave (kurja očesa, glivice, otiščanci, vraščeni nohti).

Pred vsakim negovanjem stopal je priporočljivo stopala namakati v topli/mlačni vodi, tako se nohti, obnohtna kožica in koža podplatov omehčajo in olajša negovanje stopal. Dodatek pol skodelice soli v vodi, dodatno pripomore k mehčanju in deluje kot rahel zaviralec bolečin in vnetja. Noge je priporočljivo namakati od 10 do 20 minut. Za negovanje in urejanje stopal uporabljamo izključno pripomočke, ki so le temu namenjeni.

STRIŽENJE NOHTOV 

Rast nohtov na nogah je odvisna od starosti, različnih obolenj, letnega časa itd., vendar se pri odraslemu posamezniku priporoča striženje na štiri tedne. Uporaba različnih pripomočkov za  krajšanje nohtov je odvisna od samega stanja nohtov. Če je noht tanek, ne zadebeljen se lahko uporablja škarjice za nohte ali klasičen ščipalec za nohte. Nohte strižemo od roba,  proti sredini in nato proti drugemu robu nohta. Do vraščanja nohtov pride, če ne krajšamo pravilno, zato nohte vedno strižemo ravno in ne na okroglo. Pozorni smo da ne pustimo ostrih robov pri nohtu, kar lahko dosežemo z rahlim piljenjem nohta. Ustrezna dolžina nohta je ko pritisnemo s prstom na noht in ne čutimo prostega roba.

Pri zadebeljenih nohtih se poslužujemo kotnih klešč za nohte in pilice za nohte. Klešče omogočajo enostavno krajšanje, priporočljivo jih je uporabljati v kombinaciji s pilico za nohte, da zgladimo robove zadebeljenega  nohta. Potrebna je nekoliko večja  mera pazljivosti pri uporabi klešč, zato je priporočljivo, da pri njihovi uporabi, prosimo nekoga za pomoč.

ODSTRANJEVANJE OBNOHTNE KOŽICE

Ob nohtna kožica je odmrla in prerasla koža ob vznožju nohta. Za nekatere je lahko neestetska in moteča. Odstranjujemo jo tako da s paličico potisnemo kožico navzdol in je nato obrežemo z kleščami ki imajo ukrivljeno rezilo (le-te so po videzu podobne kleščam za nohte, zato moramo biti pozorni pri nakupu).

ODSTRANJEVANJE SUHE KOŽE

Trda in suha koža na stopalih so odmrle celice kože, ki se zadržujejo na povrhnjici kože nog (stopal in podplatov). Suha in trda koža je lahko posledica premajhnega vnosa tekočin, neprimerne obutve, velike obremenitve stopal in v primeru določenih bolezni (plosko stopalo, deformacije nog). Videz suhe in popokane kože na stopalih velikokrat odvrne posameznike do nošenja sezonsko ustrezne  obutve, kar lahko še dodatno poslabša že prisotne težave. Odmrlo kožo lahko odstranjujemo s pilami za pete, katere so različnih grobosti. Za občutek gladkih stopal, se najprej odstrani odmrlo kožo z  bolj  grobo pilo in nato s pilo ki ima drobnejše delce v prevleki. 

PEDIKURNI APARATI

Pedikurni aparati niso namenjeni samo profesionalni rabi, ampak omogočajo tudi enostavno  uporabo v domačem okolju, s katerimi pa dosežemo profesionalno oskrbo. Prednost pedikurnih aparatov je v tem da  nam nudijo širok nabor različnih nastavkov, ki olajšajo delo in omogočajo boljše rezultate. Idealni so za krajšanje nohtov tako na rokah tudi na nogah, odstranjevanju suhe in trde kože, kurjih očes, ob nohtne kožice…

Uporabite lahko tudi pedikurne in manikurne aparate MQ Perfect. Tako boste lahko vedno poskrbeli za profesionalno oskrbo vaših stopal in rok.

NASVETI ZA PREHRANJEVANJE IN PITJE

Zaradi fizioloških sprememb povezanih s staranjem in spremljajočih kroničnih in akutnih obolenj, se prehransko stanje starostnikov spremeni. Načeloma se dnevne potrebe po hrani s starostjo znižajo, vendar potrebe po nekaterih hranilih ostanejo nespremenjene ali se celo povečajo. Po splošnih priporočilih se svetuje da varovancu ponudimo tri glavne obroke in dva manjša obroka v obliki malice. Dejavniki ki lahko vplivajo na prehranjevanje varovanca so zmanjšanje apetita, slaba prebava, pomanjkanje ali obolenja zobovja, presnovne bolezni, obstrukcije prebavnega trakta, duševne bolezni itd.

NA KAJ SMO POZORNI KO PRIPRAVLJAMO HRANO ZA VAROVANCA 

• Ponujamo polnovredna in hranilna živila,
• celodnevna hidracija (čaj, voda, napitki) ki je na dosegu roke varovanca, ali mu oskrbovalec ponudi tekočino in ga spodbuja k pitju,
• izogibamo se živilom za katere vemo da jih varovanec odklanja,
• hrana more biti v ustrezni konsistenci glede na zmožnosti varovanca (trda, pasirana ali tekoča hrana),
• upoštevamo prehranske omejitve varovanca (alergije, bolezni prebavil, presnovne bolezni, bolezenska stanja ki zahtevajo posebno prehrano),
• ob posvetu z zdravnikom razmislimo o uvedbi prehranskih dopolnil,
• če ima varovanec nazogastrično sondo, gastrostomo ali jejunostomo se je potrebno držati podanih navodil strokovnega osebja.

Dietetična živila v obliki napitkov, z visoko kalorično vrednostjo so namenjena kot dodatek k prehrani. Uporabljajo se pri tistih varovancih ki so podvrženi bolezenski podhranjenosti (slabši apetit in prehranjevanje, potreba po večjem vnosu beljakovin, po okrevanju bolezni/poškodb/okužb, kronične bolezni ki vplivajo na presnovo/prebavo…). Pred nakupom in uporabo je priporočen predhoden posvet z zdravnikom.

UKREPI ZA SPODBUJANJE PREHRANJEVANJA VAROVANCA 

• Prostor kjer se varovanec prehranjuje je svetel in miren,
• ustrezen položaj varovanca (sedeči položaj ali polsedeči),
• varovančeva oblačila zavarujemo s slinčkom, brisačko ali neprepustno podlogo,
• hrano odložimo na mizico katera se lahko približa trupu varovanca,
• pri samostojnem prehranjevanju varovanca spodbujamo, ter mu priskrbimo ustrezen kozarec ki prepreči polivanje in pribor katerega lahko upogibamo,
• hrano predstavimo na privlačen način,
• poskrbimo da v prostoru kjer poteka prehranjevanje ni močnih ali nezaželenih vonjav,
• pri prehranjevanju varovanca si vzamemo čas, ne hitimo in ne silimo hrane,
• če varovanec odklanja hrano poskušamo ugotoviti vzrok odklanjanja, ob neuspeli identifikaciji vzroka je smiselno se posvetovati z zdravnikom,

POMEMBNO: Vedno upoštevamo pravilo zmernosti, upoštevanje osebnih navad, želja, potreb…

Prehranjevanje in hranjenje varovanca lahko olajšamo z prilagojeno opremo in pripomočki: 

Posteljne mizice so namenjen odlaganju predmetu za oskrbovalca in varovanca, za izvajanje raznih aktivnosti (prehranjevanje in pitje, branje knjige, uporaba računalnika…). Posteljna mizica (levo spodaj) je z nogicami iz barvane kovine in s pladnjem odpornim na praske ter z robo, ki preprečuje zdrs predmetov. Nastavi se jo na posteljo, vendar zaradi stalne zgradbe nudi manj manevrskega prostora za njeno uporabo.

Na zgornji desni sliki je predstavljena posteljna mizica na štirih kolesih, od tega dve z zavoro. Ogrodje je kovinsko, pladenj pa je lesen, nastavljiv po višini in naklonu. Ta mizica nudi veliko več manevrskega prostora, saj se jo lahko prilagaja glede na potrebe in prostor. Mizico si lahko tudi izposodite samoplačniško ali z naročilnico v breme ZZZS.

Na voljo je več različnih vrst lončkov, z ročaji, slamico, z držali ali brez. Pri izbiri lončkov za pitje imamo v mislih zmožnosti varovanca. Levi lonček je brez držal in je primernejši za nekoga ki drži predmete s celotno dlanjo, ter ima tanjšo in podaljšano slamico. Desni lonček ima na voljo dvojno prijemanje, kar je lahko primerno za tiste ki dvigujejo lonček z obema rokama. Oba lončka se lahko pogreva v mikrovalovni pečici, čisti v pomivalnem stroju in sterilizira v avtoklavu do 130 ° C.

Pribor (nož, vilice in žlica) z oblikovanim ročajem in z dodatnim najlonskim trakom nudi boljši oprijem, ter z možnostjo premika vratu pribora se lahko prilagodi v levi ali desni zamik. Pribor je mogoče prilagoditi za desničarje ali levičarje in kot dodatek je mogoče dokupiti uteži za ročaj.

NASVETI GLEDE UPORABE ZDRAVIL

S staranjem se nevarnost za nastanek obolenj in poškodb zvišuje, zato je pogosto da ostareli potrebujejo več različnih zdravil in učinkovin. Zdravniki velikokrat poudarjajo pomembnost natančnega sledenja zdravil v uporabi, saj nekatera zdravila in učinkovine se lahko med seboj izključujejo. Če starostnik ni zmožen sledenja uporabi zdravil, naj svojci ali skrbniki upravljajo z zdravili. Za organizacijo zdravil se priporoča uporabo dozatorjev/škatlic za zdravila, tako da se lahko razporedi dnevne odmerke.

Na kaj morate biti še posebej pozorni pri jemanju zdravil, da bi preprečili zdravstvene težave povezane z uporabo zdravil:

1. Pri zdravljenju z zdravili je potrebno prevzeti svoj del odgovornosti za lastno zdravje tako, da se polno sodeluje z zdravnikom in farmacevtom ter da se v celoti upošteva njihova navodila glede pravilnega odmerjanja zdravil in urnika jemanja zdravil kot tudi da upošteva zdravilom priložena navodila proizvajalca zdravil. Ob vsakem dvomu se nujno posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom;
2. zlasti pri kroničnih bolnikih, je potrebno voditi seznam zdravil, s katerimi se trenutno zdravi kot tudi seznam vseh morebitnih drugih dodatkov in zdravil,
3. o morebitnih neželenih (stranskih) učinkih zaradi jemanja zdravil morate obvezno poročati vašemu zdravniku in farmacevtu; neželeni (stranski) učinki so verjetnejši pri hkratnem jemanju več različnih zdravil;
4. v primeru terapije z več zdravili bodite pozorni, da ne bi zamenjali dveh različnih zdravil, saj lahko to škodljivo vpliva na zdravje;
5. zdravila shranjujte v skladu s priloženimi navodili; večinoma se zdravila shranjujejo pri sobni temperaturi do 25 C, v suhem prostoru in zaščiteno pred sončno svetlobo – ne shranjujte zdravil v vlažnih prostorih (kopalnicah, kuhinjah…); ne ustvarjajte si nepotrebnih zalog zdravil, saj je velika večina zdravil vedno na zalogi v lekarni;
6. zdravila so uporabna samo do roka, ki je zapisan na vsaki škatlici zdravila; po preteku tega roka zdravila nikakor ne smete več uporabljati; po preteku roka uporabnosti neporabljenih zdravil ne smete odvreči v okolje (na primer smetnjake ali odplakniti v kanalizacijo) ali jih celo oddati v nadaljnjo uporabo sorodnikom, prijateljem ali znancem, temveč jih morate oddati v lekarni ali v za to posebej namenjene zbiralnike komunalnih odpadkov;
7. Načelom kapsul in tablet ne drobimo ali odpiramo, ker lahko vpliva na način in čas absorpcije zdravilne učinkovine. Če zaužitje celotne tablete ali kapsule ni mogoče, se je potrebno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom,
8. če je predpisana stalna terapija in je življenjskega pomena, ne čakajte na zadnjo tableto, vendar kontaktirajte osebnega zdravnika najmanj en teden pred popolno porabo zdravila,
9. ravno tako je potrebno biti pozoren pri nakupu zdravil brez recepta, saj lahko v interakciji z redno terapijo povzročijo nezaželene učinke,
10. prehranska dopolnila lahko povzročijo nezaželene interakcije z zdravili, zato jih ne kupujte brez posveta,
11. skupaj z zdravili ne uživamo alkoholnih pijač.

 

VIRI:

1. Valenzuela PL, Castillo-García A, Morales JS, Izquierdo M, Serra-Rexach JA, Santos-Lozano A, Lucia A (2019). Physical Exercise in the Oldest Old. Comprehesive Physiology: 1281-304.
2. Gschwind YJ, Kressig RW, Lacroix A, Muehlbauer T, Pfenninger B, Granacher U (2013). A best practice fall prevention exercise program to improve balance, strength / power, and psychosocial health in older adults: study protocol for a randomized controlled trial. BMC Geriatr 13:105.
3. Kisner C, Colby LA (2007). Therapeutic exercise 5th edit. F. A. Davis company. Philadelphia.
4. Franklin BA, Sallis R, O´Connor TG. Exercise prescription and guidance for adults. (www.uptodate.com/contents/exercise-prescription-and-guidance-for-adults/contributor-disclosure)

Pripravila: Tanja Humar, mag. fizioterapije