Aerosolna terapija z inhalatorjem

Aerosolna terapija je eden najpomembnejših načinov zdravljenja bolezni dihal. Te v mnogih državah predstavljajo velik delež vseh bolezni, hkrati pa so pogosto tudi vzrok za prezgodnjo smrt. Poglavitne prednosti aerosolne terapije so:

1. Možnost doseganja dobrih rezultatov lokalnega zdravljenja, saj se pri aerosolni terapiji običajno uporabljajo zelo majhne količine zdravilnih učinkovin.
2. Možnost zdravljenja tudi najbolj oddaljenih delov dihalnega sistema, kot so alveole (mešički), saj razpršeni delci zdravilnih učinkovin dosežejo vse dele dihal.
3. Izogibanje neželenim učinkom, do katerih lahko pride pri ostalih načinih zdravljenja bolezni dihal.

Naštete prednosti aerosolne terapije zagotavljajo učinkovito pomoč pri zdravljenju bolezni dihal. K uspehu terapije največ prispeva pravilen vnos zdravilnih učinkovin v dihalne poti. Zdravljenje z aerosolno terapijo temelji na vnosu majhnih količin visoko koncentriranih zdravilnih učinkovin, zato je pomembno, da pri tem uporabljamo visokokakovostne inhalacijske pripomočke, ki jih priporočajo tudi zdravniki. Aerosolno terapijo priporočamo, ker je razširjen način zdravljenja bolezni dihal, v nekaterih primerih pa se uporablja tudi za zdravljenje ali lajšanje nekaterih drugih obolenj.

Običajno z aerosolno terapijo zdravimo:

• infekcijske okužbe zgornjih in spodnjih dihal, kot na primer vnetje sinusov, vnetje nosne sluznice, vnetje ušes, bakterijski ali virusni bronhitis;
• širok spekter bolezni, ki povzročajo težave z dihanjem, kot na primer: astma, kronični bronhitis, emfizem, bronhiestaza, bronhiolitis, pljučnica ter bolezni, ki jih povzročajo pneumocistis carinii in virusne okužbe.

Vnos proteinov (npr. insulina) skozi dihalne poti je lahko dobra alternativa za doseganje neposredne sistematične cirkulacije. Hkrati je takšen vnos zdravilnih učinkovin ugoden za bolnike, pri katerih je predvideno daljše obdobje zdravljenja. Razvoj novih molekul za zdravljenje astme, cistične fibroze in emfizema, interferonov za zdravljenje multiple skleroze in hepatitisa B in C ter razvoj kalcitonina za zdravljenje osteoporoze, znova obujajo zanimanje za aerosolne terapije. Poglavitni razlog za to tiči v enostavnem postopku zdravljenja s pomočjo inhalacij in prijaznosti takšne terapije do bolnika.

RESPIRATORNI SISTEM

Naš dihalni sistem sestavljajo zgornja in spodnja dihala.

Med zgornja dihala uvrščamo:

• Nos
• Žrelo
• Grlo

Med spodnja dihala uvrščamo:

• Sapnik
• Bronhije
• Bronhialne cevke
• Alveole (mešičke)

Zrak vstopi v dihalni sistem skozi nos in usta. Zatem nadaljuje pot skozi žrelo in grlo, nato se dihalna pot razcepi na bronhija. Slednja se nato znova razcepita na razvejane bronhialne cevke, imenovane bronhiole. Zrak nato doseže alveole (mešičke), kjer poteka izmenjava med vdihanim kisikom in izdihanim ogljikovim dioksidom.

Vsak od zgoraj opisanih delov dihalnega sistema lahko povzroča zdravstvene težave. Mnoge od njih lahko odpravimo z aerosolno terapijo.

 RAZLOGI UPORABE IN POMEN INHALACIJ

UPORABNOST	RAZLOGI UPORABE	POMEN INHALACIJ
PREVENTIVA (ohranjanje zdravja)	-industrijska in prometna onesnaženost -cigaretni dim -vremenske spremembe (temperatura, vlaga, pritisk) -suh ali mrzel zrak -cvetni prah trav, plevela in dreves -alergeni živil -hišni prah -živalske dlake	-dovajanje in ogrevanje vdihanega zraka -vlaženje zraka in dihalnih poti -čiščenje dihalnih poti -izmenjava plinov -tvorba sluzi in obramba pred vdihanimi tujki -regulacija temperature zraka -oblikovanje pravilnega dihanja -vadba dihalnih mišic -vpliv na govor in ustni zadah -vpliv na presnovo celotnega organizma -dvig odpornosti na zunanje dejavnik -blagodejen učinek na vegetativni živčni sistem
KURATIVA (zdravljenje in rehabilitacija)	-gripa -prehlad in kašelj -virusne in bakterijske okužbe -rinitis -sinuzitis -tonzilitis -laringitis -bronhitis -bronhiolitis -astma -pljučnica -pljučni emfizem	-neinvazivna in krajša metoda -zdravljenja učinkovitost zdravil je boljša -dovajanje zdravil nima stranskih učinkov -potrebna je manjša kolicina zdravilnih učinkovin -vlaženje in čiščenje dihalnih poti

KAJ JE AEROSOL? KAKO IN S KAKŠNIMI NAPRAVAMI GA USTVARIMO?

Terapevtski aerosol je raztopina tekočih ali trdnih delcev premera od 0,001 do 100 mikrometrov, ki se prenaša s plinom (običajno zrakom). Zaradi slednjega jo je moč vdihavati in s tem zdraviti bolezni dihal.

Aerosol torej sestavljajo:

1. plin (mešanica plinov v zraku ali kisik),
2. zdravilna učinkovina v obliki mikroskopskih tekočih ali trdnih delcev.

Aerosole lahko najdemo tudi v naravi. Njihovi tipični predstavniki so dim, prah in meglica.

Na odlaganje delcev aerosola vplivajo predvsem trije dejavniki:

1. Odlaganje zaradi ovir je posledica anatomije dihal. Vdihnjeni delci potujejo naravnost, dokler ne trčijo ob krivino ali oviro na njihovi poti, zaradi česar se na tistem mestu odložijo. Do odlaganja zaradi ovir tako pride v zgornjih dihalih ter večjih bronhialnih cevkah.
2. Odlaganje zaradi težnosti povzroča sila gravitacije, ki deluje na delce aerosola. Ti potujejo navzdol proti izvoru težnosti, dokler ne dosežejo točke, ko se sila gravitacije izenači z eno ali več nasproti delujočimi silami. Do odlaganja zaradi težnosti tako pride v manjših dihalnih poteh in alveolah (mešičkih).
3. Razpršitev – Delci se naključno gibljejo v različnih smereh, kar imenujemo ‘Brownovo gibanje’. Manjši delci se gibljejo hitreje, zato ti dosežejo tudi oddaljenejše dele dihalnega sistema.

Aerosol je moč ustvariti na različne načine. Najpogosteje so to:

1. Razprševanje raztopin, pri čemer bolnik za njihov vnos v dihala uporablja inhalator.
2. Razprševanje zdravilnih učinkovin v obliki suhega praha, ki jih bolnik v dihala vnaša s pomočjo tako imenovanih suhih inhalatorjev.
3. Razprševanje s pomočjo doz s potisnim plinom. Takšna doza vsebuje točno določeno količino zdravilne učinkovine ter potisni plin, ki ob pritisku na ventil ustvari aerosol.

Kaj vpliva na odlaganje aerosola v dihalih?

Na odlaganje aerosola v različnih predelih dihalnega trakta vpliva več fizikalnih in kemijskih

dejavnikov. Najpomembnejši je masni srednji aerodinamini premer (mass median aerodynamic diameter – MMAD). V zadnjih letih je lastnosti tega dejavnika raziskoval in nato pojasnil profesor Claudio Terzano z rimske univerze ‘La Sapienza’. Zanimala ga je zlasti učinkovitost vnašanja zdravilnih učinkovin s pomočjo aerosola. Določanje premera okroglega delca je sicer preprosto opravilo. Toda v primeru aerosola imamo opravka z nepravilnimi oblikami, pri katerih bi uporaba običajne formule za izračun geometrijskega premera dala izkrivljene rezultate. Zato je pri delcih z nepravilno okroglo, kakršna je značilna tudi za terapevtske aerosole, potrebno uporabiti posebno formulo za izračun aerodinamičnega premera (aerodynamic diameter – dae). Ta pokaže, kako se majhen delec obnaša v zraku in pri potovanju preko različnih ovir (ustnik, filtri, ipd.). Ko se delec nahaja v stanju prostega pada, nanj vplivata dve sili:

a) Sila težnosti, ki delec vleče k tlom.

b) Zračni upor oziroma sila trenja, ki je odvisna od oblike delca in ga zavira pri njegovem prostem padu.

Delec ob začetku prostega pada najprej pridobiva hitrost (pospešuje), kmalu pa začne nanj v nasprotni smeri delovati sila trenja, ki nastaja ob zračnem uporu. Hitrost padanja delca se zmanjšuje, dokler ne doseže tako imenovano končno hitrost. Dinamični premer (dae) medtem podaja podatke o velikosti geometrijskega premera (d) in gostoti (ρ) … … s čimer ustreza premeru krogle z enotno gostoto, ki ima enako sedimentacijsko hitrost kot proučevani delec, upoštevaje njegovo obliko in gostoto.

Dinamični premer (dae) je definiran kot premer krogle z enotno gostoto (1 kubični centimeter), ki ob prostem padu doseže enako hitrost kot proučevani delec.

Delci aerosola z aerodinamičnim premerom večjim od 20 μm se tako ob njihovem vdihavanju odložijo v zgornjih dihalih. Sluz in dlačice v nosu, ki služijo obrambi pred okužbami, jim preprečujejo, da bi dosegli spodnja dihala. Za zdravljenje spodnjih dihal z aerosolno terapijo morajo zato delci meriti od 0,5 do 5 μm. Poleg tega je profesor Claudio Terzano v svojih raziskavah ugotovil, da lahko delci z aerodinamičnim premerom manjšim od 10 μm, dosežejo bronhije in mešičke (alveole).

Kateri dejavniki še vplivajo na odlaganje aerosola v dihalih?

Na odlaganje aerosola v dihalih poleg aerodinamičnega premera delcev vplivajo še številnidejavniki. Med njimi so najpomembnejši:

1. Učinkovitost naprave za inhaliranje.
2. Velikost, gostota, topnost, kemijska sestava, električni naboj, fizično stanje delcev ter higroskopskost.
3. Higroskopskost oziroma lastnost vezanja vlage ima pomembno vlogo pri odlaganju aerosola.Večja kot je sposobnost aerosola, da nase veže vlago, večja je posledično (zaradi dodatnevlage) njegova masa in s tem tudi aerodinamični premer.

Ko delci vstopijo v dihalni sistem, se soočijo z 99-odstotno relativno vlažnostjo. Zato se okrog netopnih delcev nabere plast vode, pri topnih pa se zaradi absorpcije vode poveča njihov premer. Ta, kot smo že spoznali, vpliva na odlaganje delcev v dihalnem traktu. Delci s premerom večjim od 20 μm se tako ob njihovem vdihavanju odložijo v zgornjih dihalih, delci s premerom manjšim 5 μm pa v spodnjih dihalih. Koliko se bo delec povečal zaradi vezanja vlage, je odvisno od njegovega začetnega premera ter časa, ki ga preživi v dihalnem sistemu.

Na odlaganje aerosola v dihalih poleg zgoraj navedenih dejavnikov vplivajo še:

1. Telesne značilnosti posameznika, starost, spol, rasa, morfologija dihalnega trakta ter morebitne bolezni dihal, ki spremenijo geometrijo dihalnih poti ali vzorec dihanja
2. Prostornina pljuč (vpliva na količino vdihanega zraka), ostanek vdihanega zraka v pljučih ter hitrost dihanja.

Če med dvema vdihoma poteče 10 sekund ali več, delci aerosola ostanejo dlje v dihalnem traktu, s čimer se poveča uspešnost njihovega odlaganja. Zadrževanje diha med aerosolno terapijo tako poveča njeno učinkovitost.

 

Za aerosolno terpaijo se priporoča uporabo inhalatorjev. Na voljo so kakovostni inhalatorji slovenskega proizvajalca:

• Ultrazvočni inhalator Me 120
• Batni inhalator Me 110
• Batni inhalator Me 100