Nega na domu – Osnove umivanja in nege bolnika

Ko se soočamo z oskrbo v domačem okolju, je prisotnih ne malo strahov in vprašanj. Najpogosteje oskrbovalce skrbi kako bodo varovanca umivali, tuširali in nasploh skrbeli za njegovo osebno higieno. Začetni stik je lahko za nekatere neprijeten, tako kot za varovanca tudi za oskrbovalca, zato je pomembno ustrezno komuniciranje. Oskrbovalec izkazuje spoštovanje, strpnost in razumevanje do varovanca. Postopke in dejavnosti se sprotno sporoča varovancu ne glede na njegovo psihosomatsko stanje, ter na takšen način da je razumljiv. Če stanje varovanca dopušča, smo mu pri osebni higieni le v pomoč in ga spodbujamo k samostojnosti.

Umivanje ni namenjeno le vzdrževanju telesne higiene, ampak ima tudi terapevtski učinek. Z njim negujemo kožo in sluznice, odstranjujemo odmrlo kožo in umazanijo, preprečujemo nastanek razjed zaradi pritiska, izboljšujemo prekrvavitev in dihalno funkcijo, vplivamo na ohlajanje telesa in občutek sproščanja. Čas umivanja je najpogostejši v jutranjih urah, ko je varovanec spočit in mu nudi poživitev telesa.  Vendar je čas umivanja izbran tako da ustreza varovancu in oskrbovalcu, upoštevajoč želje in navade. Osebna higiena ne zajema samo umivanja, ampak tudi skrb za ustno votlino, pričesko, brado in brke, primerno obleko in obutev, ter nego stopal in nohtov.

Poznamo več načinov umivanja:

  • Jutranje umivanje – namenjeno jutranji osvežitvi telesa do pasu, menjavi plenic in intimni negi, ustni negi, česanju, urejanju brade in brkov ter postiljanju.
  • Osvežitev obraza in rok – tekom dneva, pred obrokom, po želji varovanca.
  • Posteljna kopel – osvežitev in umivanje celotnega telesa, od glave pa do stopal.
  • Prhanje – enkrat tedensko prhanje je priporočeno tako pri pomičnih kot tudi nepomičnih varovancih. Upoštevati moramo naše sposobnosti za koordinacijo tuširanja nepomičnega, saj zahteva nekoliko večjo mero previdnosti in napora. Prhanje nepomičnega je v veliki meri odvisno od razpoložljivosti pripomočkov za transfer (sobno dvigalo, postelja za tuširanje) in infrastrukture domačega okolja. Če prhanje ni mogoče se poslužujemo posteljne kopeli.

Za izvajanje osebne nege pri varovancu je na voljo veliko raznovrstnih pripomočkov ki omogočijo in olajšajo sam potek nege:

 

toaletni wc stol za invalidepripomoček za umivanje las

 

Med izvajanjem osebne higiene smo pri varovancu pozorni na:

Stanje in zavest varovanca

  • Spremembe v obnašanju, zavesti, odzivnosti… Opazujemo koliko časa traja sprememba v obnašanju, ali je stalno prisotna ali samo v določenih trenutkih (nemir zaradi bolečine, ki je no zmore izraziti), in ali obstaja fiziološka razlaga (če je varovanec ne naspan manj sodeluje in se odziva).

 

Izgled kože in sluznic

  • Barva kože – rožnata oziroma ustrezna glede na ten kože. Kakršno koli odstopanje od barve (rdečina, modrikavost, bledica) beležimo in opazujemo. Pri temu smo pozorni da je barva ustnic rožnata in ne modrikasta.
  • Temperatura kože – normalna temperatura koža je odvisna od vsakega posameznika, pomembno je da opazimo odstopanja. Ali je povišana temperatura celotnega organizma, ali samo na določenem predelu telesa.
  • Prisotnost ran, poškodb, mehurjev, maceracija kože – lahko nakazujejo draženje kože, začetek nastanka razjed zaradi pritiska, posledica mehanske poškodbe, rak obolenja itd. Pozorni smo tudi na prisotnost izboklin na koži, izpuščaje, bradavice.
  • Izgled in struktura nohtov – opazujemo prisotnost glivic, zadebeljenost nohtov, vraščanje nohtov…
  • Stanje las in lasišča – pretirano izpadanje las, prhljaj, rane na lasišču.
  • Stanje ustne votline – prisotnost zobne gnilobe, živo rdeče dlesni in krvavenje iz dlesni, ranice v ustni votlini, obloge v ustih, otekline…

 

Pogostost izločanja in odvajanja.

  • Pogosto se frekvenca odvajanja blata pri nepomičnih zmanjša in se razlikuje med vsakim varovancem.
  • Opazujemo znake zastajanja vode in urina v telesu (varovanec uživa tekočina vendar ob menjavi plenice je le ta suha, otečene okončine, napet spodnji del trebuha kjer je sečni mehur). Urin naj bi bil na izgled brezbarven ali svetlo rumene barve, pozorni smo na zadosten vnos tekočin.
  • Opazujemo znake zastajanja blata (varovanec odvaja blato na tri dni ali več, napet trebuh, trdo in suho blato, hemeroidi). Opazujemo tudi prisotnost krvi in sluzi v blatu.

 

Položaj in lega varovanca

 

 

 

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

All search results
Add to cart